kraska jama

Kraška jama

Katera je najznačilnejša kraška oblika, ki temelji na podzemnem pretakanju vode?

Kraška jama

Kraška jama

Najznačilnejša kraška oblika je kraška jama.

Krasoslovje imenujemo skupino med seboj tesno povezanih znanstvenih disciplin, katerih predmet preučevanja je kras kot vrsta naravne pokrajine. Poglavitne so geologija, geografija, geomorfologija in biologija. Jame so najznačilnejša kraška oblika, saj oblikovanje krasa temelji na podzemnem pretakanju vode, zato jim krasoslovje namenja posebno pozornost.

  • Geologíja je veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
  • Geomorfologija preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
  • Biologíja je veda o življenju. Je veda o obnašanju živih in izumrlih organizmov na zemlji.

Živi svet kraškega podzemlja

Slovenski klasični kras slovi kot eno od območij z največjo podzemeljsko biotsko raznovrstnostjo na svetu. Samo v slovenskih kraških jamah poznamo od 400 do 450 vrst jamskih živali. Največja in najbolj znana je človeška ribica ali močeril. V temnih in s hrano revnih okoljih kraškega podzemlja pa živi še množica jamskemu okolju prilagojenih nevretenčarjev. To so večinoma drobni predstavniki jamskih polžkov, rakov, pajkovcev, stonog in žuželk.


Prebivalci jam: kuna belica, navadni polh, mali podkovnjak, dolgokrili netopir, človeška ribica, drobnovratnik, jamske kobilice, jamska striga, jamska dvorepka, polži jamničarji, podzemni vodni polži, jamski cevkar, jamski trdoživ, podzemeljski vrtinčarji. 


Prvi predstavniki jamskih živali na svetu so bili opisani prav po primerkih iz jam slovenskega klasičnega krasa. Zgodnji naravoslovci so prve jamske živali odkrivali zlasti v Postojnski in drugih jamah v okolici. Zato Postojna upravičeno slovi kot zibelka speleobiologije – biološke discipline, ki preučuje podzemeljski živi svet.

Kmalu po odkritju in znanstvenem opisu prvega jamskega hroščka drobnovratnika v Postojnski jami leta 1832 se je v naravoslovnih krogih povečalo zanimanje za iskanje živali v jamah. Sčasoma se je s proučevanjem jamskega živalstva, ki ga moramo sedaj razširiti na proučevanje življenja v podzemeljskih habitatih, začelo ukvarjati vse več znanstvenikov. In tako se je, tudi na naših tleh, rodila nova veja bioloških znanosti, tako imenovana SPELEOBIOLOGIJA ali veda o proučevanju življenja v podzemlju. Speleobiologija torej proučuje življenje v vseh podzemeljskih okoljih, ne le v jamah, zato je uporaba izraza jamska biologija manj primerna.

Avtorja: dr. Andrej Mihevc in Slavko Polak

Resnično dobrodošli!

Letni urnik maj - okt:

pon.: zaprto

tor. - ned.: 10:00-18:00

Zimski urnik nov - apr:

pon.: zaprto

tor. - ned.: 10:00-17:00

Nosilec razstave MUZEJ KRASA je Notranjski muzej Postojna

Razstava MUZEJ KRASA je nastala v okviru projekta Muzeji Jadrana bogatijo kulturni turizem - Museumcultour 

RAZSTAVO NAM OMOGOČAJO