clovek in kras

Človek in kras

Kako je preživel človek v okolju, kjer je preveč kamna, prsti in vode pa premalo?

Človek in kras

Človek in kras

Človek je na krasu preživel tako, da ga je obdeloval in ga spreminjal v kmetijsko, gozdnato in bivalno okolje.

V kamniti kraški pokrajini si človek prizadeva živeti in preživeti že tisočletja. Naravno okolje, kjer je kamna preveč, prsti in vode pa premalo, obdeluje in ga spreminja v kmetijsko, gozdnato in bivalno okolje.

S kamnitega površja je odstranjeval kamenje in ga zlagal v zidove (mejne, ogradne, pašniške, vinogradniške, zaščitne ...), škarpe, kale, ledenice, apnenice, vodnjake, hiške, staje in kamnita znamenja. Zbiral je rodovitno prst in jo uporabil za njive, vrtove in vinograde. Obdeloval je dna vrtač v bližini doma pa tudi daleč stran na kraških planotah. Rdečo zemljo v dolinah je ogradil z zidovi (ograde), da jo je zaščitil pred burjo in drugimi nevarnostmi. Gozdove na krasu je izsekaval in jih spreminjal v pašnike. Tropom kraških ovc je dajala skromno pašo sprana zemlja v razpokah in špranjah na razbrazdanem površju. Toda trdoživi kraški človek ni odnehal – znova je posadil drevesa na gole krčevine in kamnite njive prekril z zemljo – da bi preživel. In človek na krasu živi, se prilagaja občutljivemu kraškemu okolju, ga tudi neprimerno spreminja, predvsem pa ponosno ohranja njegovo prepoznavno dediščino.    


Notranjska kot četrti del, ki obsega Kras, Pivko in vse, kar spada zraven, ima štiri vrste prebivalcev: namreč Vipavce, Kraševce, Čiče in prave Kranjce. Te štiri vrste prebivalcev se razlikujejo tako po jeziku kot po noši in skoraj v vsem žitju in bitju… (Valvasor)


Matično območje krasa na zahodu Slovenije, Kras, je zaradi svojevrstne naravne in kulturne krajine svetovna znamenitost. Človek z njo živi, se uči sprejemati njene danosti in jo sčasoma oblikuje. Kamnito površje je določalo kraško ljudsko stavbarstvo z značilnimi kraškimi hišami, spahnjenicami, ganki, partoni, kalonami, štirnami,  borjači, latniki, zidovi, hiškami, znamenji ipd. Značilne strnjene vasi z ogradami so pred burjo ščitili kamnite ali s korci krite in s kamni obtežene strehe in zidovi okrog rodovitnih vrtač. Uporabne in okrasne kamnite predmete z vsemi prvinami stavbarske umetnosti so izdelovali domači kamnarji in kamnoseki.

Stoletja je po kraških gmajnah spremljal pastirje s tropi primorskih ovc kraški ovčar (kraševec), edini slovenski avtohtoni pasemski pes.

  • »Spahnjenca« oziroma kuhinja z odprtim ognjiščem s piramidasto »skrlasto« streho ter  dimnikom.
  • Gank ali balkon je pokrit, lesen in ozek balkon.
  • Glavni vhod na borjač (kraško dvorišče) skozi kamnit porton – vrata.

… Tu so tla vseskozi in čez vsako mero kamnita. Se pa tu dviga toliko majhnih gričkov, hribčkov in goric, kot je na razbičanem morju valov; torej so tla taka, da nikjer niso enaka ničemur drugemu kot neenakosti, nič ni na Krasu tako ravno kot neravnost… (Valvasor)

Avtor: Magda Peršič

 

Resnično dobrodošli!

Letni urnik maj - okt:

pon.: zaprto

tor. - ned.: 10:00-18:00

Zimski urnik nov - apr:

pon.: zaprto

tor. - ned.: 10:00-17:00

Nosilec razstave MUZEJ KRASA je Notranjski muzej Postojna

Razstava MUZEJ KRASA je nastala v okviru projekta Muzeji Jadrana bogatijo kulturni turizem - Museumcultour 

RAZSTAVO NAM OMOGOČAJO